Ko vodovoda še ni bilo
Skupaj s FS Dragatuš smo se v zimskih mesecih pogovarjali z Rafkom Veseličem iz Podloga. Gospod Rafko nam je pričaral utrip dogajanja na izviru Lahinje pred mnogimi leti, ko vodovoda še ni bilo.
Rafko je odraščal v veliki družini šestih otrok. Spominja se, da so se velikokrat igrali pri izviru reke Lahinje. Izvir reke je bil osrednje mesto dogajanja za njegovo rojstno vas, Belčji Vrh in tudi za sosednjo vas Knežina ter vaščane uskoške vasi Bojanci.
Bojančani namreč niso imeli vode, niti kala, zato so z konji in osli hodili na izvir prati perilo, oskrbovat domove s pitno vodo in napajat živino – vodo so nosili v barilcih.
Bojančani so na izviru prali perilo in v poletnih mesecih čakali, da se je posušilo. V tem času so se seveda družili z Belčani in Knežinci. Spletlo se je mnogo prijateljskih vezi ter zgodb, ki še danes ostajajo trdno zapisane v spominu.
V času božiča so Bojančani ob 4ih zjutraj prišli na Belčji Vrh in so prebivalcem pred hišo zapeli pesem;
»Dober dan gospodar,
pred kučo vam komadar,
iznesi van komad kruha,
i valetič mesa«.
Belčani so Bojančane seveda pričakovali, zato so jim vedno pripravili hlebec sveže spečenega kruha, nekaj žganja ter vina. Če jim tega ne bi pripravili bi sledila mnogo manj prijazna rima:
»Pred kučom vam borovica,
pomrla vas polovica«.
Vendar jim tega ni bilo potrebno nikoli zapeti, saj je Bojančane vedno nekaj čakalo.
Tudi Bojančani so želeli, da bi za pravoslavni božič, Belčani vrnili obisk, a to se nikoli ni zgodilo, ker Belčani nikakor niso mogli spesniti nobene pesmi.
Avtorja prispevka: Zdenka Pezdirc in Gregor Šmalcelj
Prispevek je bil objavljen v mesečni izdaji novičnika Krajinskega parka Lahinja. Poglejte si celotno zbirko mesečnih novičnikov.