Vodomec (Alcedo atthis)
Vodomec je manjši ptič, ki gnezdi na strmih peščenih bregovih rek in potokov. V breg izkoplje do meter dolg gnezditveni rov, na koncu se nahaja kamrica.
Preberi večVodomec je manjši ptič, ki gnezdi na strmih peščenih bregovih rek in potokov. V breg izkoplje do meter dolg gnezditveni rov, na koncu se nahaja kamrica.
Preberi večVidra je zver, ki živi samotarsko življenje. Pleni ribe, rake, školjke, dvoživke in druge vodne živali.
Preberi večBober je največji evropski glodavec. Ustreza mu bogata obrežna zarast, sicer pa ni izbirčen in poseljuje večje in manjše reke, celo močvirja in jezera.
Je rastlinojeda žival, ki z močnimi sekalci podira drevesa. Hrani se z lubjem, zelišči poganjki in listjem, pa tudi vodnimi rastlinami. Njegovi sekalci ves čas rastejo in se obrabljajo.
V breg si izkoplje rov na koncu katerega je njegov brlog - bobrišče. Vhod je pod vodo, dostopni rov pa se vse bolj dviguje, dokler ne pride čisto na površje, kjer z blatom in vejami zadela odprtino. Na vrh nenehno nanaša nov material, tako da bobrišče vedno raste.
Zlata nežnica je majhna riba, ki zraste do 14 cm. Njeno telo je podolgovate kačaste oblike. Ima brke, ki igrajo vlogo tipalnih čutnic.
Podnevi jo bomo težko opazili, saj se skriva v razpokah ali pa je zakopana v peščena ali blatna tla. Najbolj aktivna je ponoči, ko se prehranjuje s talnimi nevretenčarji, planktonom in odmrlimi deli rastlin. Drsti se od aprila do junija na peščenih sipinah.
Rlatnica zraste do 50 cm. Njeno telo je pokrito z večjimi luskami. V času drsti dobi po glavi in telesu drstne bradavice, ki izgledajo kot bodice in izginejo po drstitvi.
Drsti se od aprila do maja, v tem času gre v manjše pritoke. Ikre odloži na vodno rastlinje ali na prod. Hrani se z vodnim rastlinjem, občasno pa tudi z raznimi vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami.
Pohra ima podolgovat trup in zraste do 40 cm. Zadržuje se pri dnu vodotokov, kjer z dvema paroma brkov tipa za ličinkami žuželk, rakci in drugimi manjšimi nevretenčarji s katerimi se hrani.
Ima zelo dolgo predrepno plavut, ki skupaj s hrbtno plavutjo ribam dajeta stabilnost. Drsti se od maja do junija, ikre odloži na prodiščih. Za življenje potrebuje čisto vodo z dovolj kisika.
Kapelj - glavač je manjša riba, ki zraste do 18 cm. Ima sploščeno telo s katerim se lažje upira vodnemu toku in nesorazmerno veliko glavo.
Na škržnih poklopcih ima trnaste izrastke. Drsti se od februarja do maja. Samica prilepi ikre na kamenje ali prodnato dno, samec pa jih čuva do izvalitve zaroda. Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, polži, rakci in drugimi talnimi živalmi. Najraje se zadržuje med kamenjem, kjer mu skrivanje olajša varovalna obarvanost. Med skrivališči se premika precej sunkovito.
Lahinja izvira v obzidanem izviru Zajm, v času visokih pretokov pa v visokovodnem bruhalniku Glavica v neizraziti zatrepni dolini pod vasema Knežina in Belčji Vrh.
Napaja se s podzemnimi vodami, ki pritekajo izpod nekoliko višjega in zakraselega Velikega Bukovja. Je osrednji belokranjski vodotok.
V izviru Okno prihaja na dan potok Nerajčica, levi pritok Lahinje. Vodno zaledje Nerajčice predstavlja Poljanska gora.
Celotna izvirna kotanja z bregovi vred je gosto poraščena z vodnimi in obvodnimi rastlinami, prisotne so tudi ribe. Na skalni zložbi nad izvirom je niša s kipcem Lurške Marije.
Lahinjski lugi so 9 hektarov veliko območje dolvodno od izvira Lahinje, kjer je rastlinstvo prilagojeno stalnemu visokemu nivoju talne vode.
Razširjeni so sestoji črne jelše in vrb s trstičjem in šaši. Lahinjski lugi so kljub svoji neprehodnosti dom številnim živalskim vrstam, predvsem pticam.
Nerajski lugi so 18 hektarov velik kompleks mokrotnih travnikov, nizke-ga barja, visokega šašja, poplavnega gozda in sestojev z navadno reziko dolvodno od sotočja Lahinje in Nerajčice.
Na mokrotnih travnikih v osrčju lugov so velika rastišča močvirske kukavice. Po mokrišču se obiskovalec lahko sprehodi po podestu ter iz ptičje opazovalnice opazuje ptice.
Mlaka je manjše vodno telo močvirnega značaja, nastalo v plitvi glineni depresiji.
Napaja se z meteorno vodo z okoliških obdelovalnih površin, ob daljši odsotnosti deževja pa presuši. Vrbovi in jelševi sestoji s šaši in ločjem ob robu so dom močvirske sklednice, kačjih pastirjev in dvoživk.
Krnica je s kamnito zložbo obdan kraški izvir jugovzhodno od vasi Veliki Nerajec. Po 70 metrih se voda iz plitve struge kot levi pritok izlije v Nerajčico.
Izvir je nekdaj služil kot glavni vir pitne vode za oskrbo bližnje vasi in po pripovedovanju domačinov nikoli ne presahne.
Opomba (februar 2023): dostop do izvira Krnica je onemogočen zaradi padlega drevja med letošnjo zimo. S pripravami na sanacijo smo že začeli. Za nevšečnost se opravičujemo.
S kamnito zložbo obdan izvir pri Mali Lahinji leži le nekaj metrov stran od Lahinje. V preteklosti je služil kot eden redkih virov pitne vode, o čemer priča tudi kamnita polica za odlaganje čebrov.
Danes je izvir z bližnjo okolico življenjski prostor bobra, vidre in ličinkmočerada.
Kraška jama Zjot (Djud, Džud) je ponorna vodoravna kraška jama v zaledju izvira Stepanjec.
V jami ponikne manjši potok, ki se le ob visokih vodostajih pojavlja na ravnici pred jamo. V jami lahko opazujemo značilne jamske živali, med drugim jamsko kozico s črnim pigmentom v ostankih oči.
Z ledinskim imenom »Peski« označujemo območje nekdanjih peskokop-ov na slemenu nad povirjem Lahinje.
Na krednih apnencih in dolomitih se je razvila plitva prst, na njej pa uspeva več vrst divjih orhidej. Večina teh orhidej cveti maja in junija, ogroža pa jih tako intenzivno kmetijstvo kot tudi zaraščanje.
Potok Nerajčica je levi pritok Lahinje, za katerega je značilna razgibana in slikovita struga.
Napajata jo še dva manjša pritoka, Krnica in Stepanjec. Vodno zaledje Nerajčice predstavlja Poljanska gora. Naravno ohranjenost poudarja bujna obrežna vegetacija.
Na desnem bregu povirnega odseka reke Lahinje pod vasjo Šipek je ob strugi Lahinje hipotermalni izvir s stalno temperaturo vode med 14 in 18 °C.
Topla voda se dviguje ob tektonsko pretrti coni, pot na površje pa si utira skozi plasti rečnih naplavin, kjer se v površinskih plasteh meša s hladnejšo vodo Lahinje.
Stepanjec je desni pritok Nerajčice.
Izvira v kratkem, a izrazitem zatrepu, v izviru pa na površje prihaja voda iz bližnje kraške jame Zjot. V strugi Stepanjca na več mestih na površje prihaja toplejša voda.
Info točka je urejena v nekdanji Lamutovi hiši, ki je delno podkletena dvoprostorna hiša z ohranjeno črno kuhinjo.
Preberi večPusti Gradec je osrednje in najzanimivejše območje kulturne dediščine v parku. Tamkaj, na odlično naravno zavarovanem okljuku, ki ga naredi reka Lahinja, je nekdaj stal grad.
Preberi večCerkev Vseh svetnikov iz 17. stoletja stoji na polotoku, ki ga oklepa Lahinja. Cerkev je značilen primer sakralne arhitekture v jugovzhodnem delu Bele krajine.
Znana je po zvoniki z odprtimi linami (zvonice), ki se dvigujejo nad vhodno fasado. Tak motiv je značilen za sakralno dediščino Primorja, tudi Kočevskega, v Beli krajini pa ga lahko pojasnimo z umetnostno odprtostjo dežele proti morju, zlasti Kvarnerju in Istri.
Poznavanje zgodovinskih in etnoloških dejstev je temelj za razumevanje in interpretiranje belokranjske folklore, ki je bogata, nekaj posebnega in zasidrana v srca, zavest Belokranjcev.
Preberi večŽivljenje na območju današnjega Krajinskega parka Lahinja so sooblikovali ljudje s svojo prisotnostjo na tem območju vse od mlajše kamene dobe.
Preberi večPogovarjali smo se z Rafkom Veseličem iz Podloga, ki nam je pričaral utrip dogajanja na izviru Lahinje pred mnogimi leti, ko vodovoda še ni bilo.
Preberi večTurki so večkrat oblegali Pusti Gradec (1,5 km oddaljen od Dragatuša), ki je bil tudi eden izmed številnih pristav krupskega gradu...
Preberi večOkrog leta 1615. je bil posestnik Pustega gradca gospoda Heinrich Plasman, izvrsten vojak. Služil je na Laškem in je bil pozneje ritmojster v službi vojne granice na Hrvaškem.
Preberi večŠe drugič so Turki oblegali Pusti gradec. Ko so se pojavili pred gradom, so imeli graščaki baš veliko pojedino...
Preberi večHajduki so radi ropali ob rečki cesti, posebno ob sejmskih dneh. Tako je znana zgodba, ki jo je doživel neki furman Ivanič...
Preberi večLeta 1809. so Francozi zasedli slovenske pokrajine in prišli tudi v Belo krajino. Ustno izročilo pravi, da je prispelo v Belčji vrh 6 Francozov...
Preberi večNekoč so tlačani z Belčega vrha zaspali tlako. Ko jih je graščak vprašal, zakaj so tako pozni, se je eden izmed kmetov hitro izmislil zgodbo...
Preberi večBilo je usredpoldana, i moja mama je šla v Nerajec, ki se je tam učila za šiviljo. I po sred ceste je vidla pokojno nerajsko žensko...
Preberi večBoldinova punca iz Črešnjevca je bila zaljubljena v Miketa Zorenskega, tako se mu je reklo po domače, on je bil tudi iz Črešnjevca...
Preberi večV lepi, mali vasici Črešnjevec je živel ubogi starček. Rekli so mi Krčin. Ime mu je bilo Ivan. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil zelo uslužen...
Preberi večV Pustem Gradcu pri Dragatušu so kmetje obesili v zvonik nov zvon. Takoj, ko so delo dovršili, so hoteli poizkusiti, kakšen glas ima zvon.
Preberi večGrad Pusti Gradec, ki se v virih prvič omenja leta 1597, je imel vse od izgradnje leta 1641 v lasti tudi dvor v bližnjih Brdarcih...
Preberi večCerkev Vseh svetnikov stoji sredi pokopališča v osrednjem delu okljuka, ki ga je izdolbla reka Lahinja...
Preberi večŠe do nedavnega neprehodno območje močvirskega sveta v Nerajskih lugih je mogoče od leta 2020 spoznavati tudi preko dvignjenega lesenega sprehajalnega podesta.
Preberi večZa nemoteč vpogled v svet ptičev, ki živijo na območju mokrišča Nerajski lugi, je potrebna prav posebna ptičja opazovalnica.
Preberi več