Raziskovanje

Vodomec (Alcedo atthis)

Vodomec je manjši ptič, ki gnezdi na strmih peščenih bregovih rek in potokov. V breg izkoplje do meter dolg gnezditveni rov, na koncu se nahaja kamrica.

Vidra (Lutra lutra)

Vidra je zver, ki živi samotarsko življenje. Pleni ribe, rake, školjke, dvoživke in druge vodne živali.

Bober (Castor fiber)

Bober je največji evropski glodavec. Ustreza mu bogata obrežna zarast, sicer pa ni izbirčen in poseljuje večje in manjše reke, celo močvirja in jezera.

Je rastlinojeda žival, ki z močnimi sekalci podira drevesa. Hrani se z lubjem, zelišči poganjki in listjem, pa tudi vodnimi rastlinami. Njegovi sekalci ves čas rastejo in se obrabljajo.

V breg si izkoplje rov na koncu katerega je njegov brlog - bobrišče. Vhod je pod vodo, dostopni rov pa se vse bolj dviguje, dokler ne pride čisto na površje, kjer z blatom in vejami zadela odprtino. Na vrh nenehno nanaša nov material, tako da bobrišče vedno raste.

Zlata nežica (Sabanejewia aurata)

Zlata nežnica je majhna riba, ki zraste do 14 cm. Njeno telo je podolgovate kačaste oblike. Ima brke, ki igrajo vlogo tipalnih čutnic.

Podnevi jo bomo težko opazili, saj se skriva v razpokah ali pa je zakopana v peščena ali blatna tla. Najbolj aktivna je ponoči, ko se prehranjuje s talnimi nevretenčarji, planktonom in odmrlimi deli rastlin. Drsti se od aprila do junija na peščenih sipinah.

Platnica (Rutilus virgo)

Rlatnica zraste do 50 cm. Njeno telo je pokrito z večjimi luskami. V času drsti dobi po glavi in telesu drstne bradavice, ki izgledajo kot bodice in izginejo po drstitvi.

Drsti se od aprila do maja, v tem času gre v manjše pritoke. Ikre odloži na vodno rastlinje ali na prod. Hrani se z vodnim rastlinjem, občasno pa tudi z raznimi vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami.

Pohra (Barbus balcanicus)

Pohra ima podolgovat trup in zraste do 40 cm. Zadržuje se pri dnu vodotokov, kjer z dvema paroma brkov tipa za ličinkami žuželk, rakci in drugimi manjšimi nevretenčarji s katerimi se hrani.

Ima zelo dolgo predrepno plavut, ki skupaj s hrbtno plavutjo ribam dajeta stabilnost. Drsti se od maja do junija, ikre odloži na prodiščih. Za življenje potrebuje čisto vodo z dovolj kisika.

Kapelj - glavač (Cottus gobio)

Kapelj - glavač je manjša riba, ki zraste do 18 cm. Ima sploščeno telo s katerim se lažje upira vodnemu toku in nesorazmerno veliko glavo.

Na škržnih poklopcih ima trnaste izrastke. Drsti se od februarja do maja. Samica prilepi ikre na kamenje ali prodnato dno, samec pa jih čuva do izvalitve zaroda. Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, polži, rakci in drugimi talnimi živalmi. Najraje se zadržuje med kamenjem, kjer mu skrivanje olajša varovalna obarvanost. Med skrivališči se premika precej sunkovito.

Izvir Lahinje

Lahinja izvira v obzidanem izviru Zajm, v času visokih pretokov pa v visokovodnem bruhalniku Glavica v neizraziti zatrepni dolini pod vasema Knežina in Belčji Vrh.

Napaja se s podzemnimi vodami, ki pritekajo izpod nekoliko višjega in zakraselega Velikega Bukovja. Je osrednji belokranjski vodotok.

Izvir Okno

V izviru Okno prihaja na dan potok Nerajčica, levi pritok Lahinje. Vodno zaledje Nerajčice predstavlja Poljanska gora.

Celotna izvirna kotanja z bregovi vred je gosto poraščena z vodnimi in obvodnimi rastlinami, prisotne so tudi ribe. Na skalni zložbi nad izvirom je niša s kipcem Lurške Marije.

Lahinjski lugi

Lahinjski lugi so 9 hektarov veliko območje dolvodno od izvira Lahinje, kjer je rastlinstvo prilagojeno stalnemu visokemu nivoju talne vode.

Razširjeni so sestoji črne jelše in vrb s trstičjem in šaši. Lahinjski lugi so kljub svoji neprehodnosti dom številnim živalskim vrstam, predvsem pticam.

Nerajski lugi

Nerajski lugi so 18 hektarov velik kompleks mokrotnih travnikov, nizke-ga barja, visokega šašja, poplavnega gozda in sestojev z navadno reziko dolvodno od sotočja Lahinje in Nerajčice.

Na mokrotnih travnikih v osrčju lugov so velika rastišča močvirske kukavice. Po mokrišču se obiskovalec lahko sprehodi po podestu ter iz ptičje opazovalnice opazuje ptice.

Mlaka

Mlaka je manjše vodno telo močvirnega značaja, nastalo v plitvi glineni depresiji.

Napaja se z meteorno vodo z okoliških obdelovalnih površin, ob daljši odsotnosti deževja pa presuši. Vrbovi in jelševi sestoji s šaši in ločjem ob robu so dom močvirske sklednice, kačjih pastirjev in dvoživk.

Izvir Krnica

Krnica je s kamnito zložbo obdan kraški izvir jugovzhodno od vasi Veliki Nerajec. Po 70 metrih se voda iz plitve struge kot levi pritok izlije v Nerajčico.

Izvir je nekdaj služil kot glavni vir pitne vode za oskrbo bližnje vasi in po pripovedovanju domačinov nikoli ne presahne.

Opomba (februar 2023): dostop do izvira Krnica je onemogočen zaradi padlega drevja med letošnjo zimo. S pripravami na sanacijo smo že začeli. Za nevšečnost se opravičujemo.

Izvir Pod lipo

S kamnito zložbo obdan izvir pri Mali Lahinji leži le nekaj metrov stran od Lahinje. V preteklosti je služil kot eden redkih virov pitne vode, o čemer priča tudi kamnita polica za odlaganje čebrov.

Danes je izvir z bližnjo okolico življenjski prostor bobra, vidre in ličinkmočerada.

Jama Zjot

Kraška jama Zjot (Djud, Džud) je ponorna vodoravna kraška jama v zaledju izvira Stepanjec.

V jami ponikne manjši potok, ki se le ob visokih vodostajih pojavlja na ravnici pred jamo. V jami lahko opazujemo značilne jamske živali, med drugim jamsko kozico s črnim pigmentom v ostankih oči.

Peski

Z ledinskim imenom »Peski« označujemo območje nekdanjih peskokop-ov na slemenu nad povirjem Lahinje.

Na krednih apnencih in dolomitih se je razvila plitva prst, na njej pa uspeva več vrst divjih orhidej. Večina teh orhidej cveti maja in junija, ogroža pa jih tako intenzivno kmetijstvo kot tudi zaraščanje.

Nerajčica

Potok Nerajčica je levi pritok Lahinje, za katerega je značilna razgibana in slikovita struga.

Napajata jo še dva manjša pritoka, Krnica in Stepanjec. Vodno zaledje Nerajčice predstavlja Poljanska gora. Naravno ohranjenost poudarja bujna obrežna vegetacija.

Izvir Topličica

Na desnem bregu povirnega odseka reke Lahinje pod vasjo Šipek je ob strugi Lahinje hipotermalni izvir s stalno temperaturo vode med 14 in 18 °C.

Topla voda se dviguje ob tektonsko pretrti coni, pot na površje pa si utira skozi plasti rečnih naplavin, kjer se v površinskih plasteh meša s hladnejšo vodo Lahinje.

Izvir Stepanjec

Stepanjec je desni pritok Nerajčice.

Izvira v kratkem, a izrazitem zatrepu, v izviru pa na površje prihaja voda iz bližnje kraške jame Zjot. V strugi Stepanjca na več mestih na površje prihaja toplejša voda.

Info točka Krajinski park Lahinja

Info točka je urejena v nekdanji Lamutovi hiši, ki je delno podkletena dvoprostorna hiša z ohranjeno črno kuhinjo.

Pusti Gradec

Pusti Gradec je osrednje in najzanimivejše območje kulturne dediščine v parku. Tamkaj, na odlično naravno zavarovanem okljuku, ki ga naredi reka Lahinja, je nekdaj stal grad.

Cerkev Vseh svetnikov

Cerkev Vseh svetnikov iz 17. stoletja stoji na polotoku, ki ga oklepa Lahinja. Cerkev je značilen primer sakralne arhitekture v jugovzhodnem delu Bele krajine.

Znana je po zvoniki z odprtimi linami (zvonice), ki se dvigujejo nad vhodno fasado. Tak motiv je značilen za sakralno dediščino Primorja, tudi Kočevskega, v Beli krajini pa ga lahko pojasnimo z umetnostno odprtostjo dežele proti morju, zlasti Kvarnerju in Istri.

Belokranjska folklora

Poznavanje zgodovinskih in etnoloških dejstev je temelj za razumevanje in interpretiranje belokranjske folklore, ki je bogata, nekaj posebnega in zasidrana v srca, zavest Belokranjcev.

Življenje naših prednikov

Življenje na območju današnjega Krajinskega parka Lahinja so sooblikovali ljudje s svojo prisotnostjo na tem območju vse od mlajše kamene dobe.

Ko vodovoda še ni bilo

Pogovarjali smo se z Rafkom Veseličem iz Podloga, ki nam je pričaral utrip dogajanja na izviru Lahinje pred mnogimi leti, ko vodovoda še ni bilo.

Zgodba o hrabri Belčanki Dori

Turki so večkrat oblegali Pusti Gradec (1,5 km oddaljen od Dragatuša), ki je bil tudi eden izmed številnih pristav krupskega gradu...

Zgodba o od same silne žalosti umrli graščakinji Elizi

Okrog leta 1615. je bil posestnik Pustega gradca gospoda Heinrich Plasman, izvrsten vojak. Služil je na Laškem in je bil pozneje ritmojster v službi vojne granice na Hrvaškem.

Zgodba o turških vpadih

Še drugič so Turki oblegali Pusti gradec. Ko so se pojavili pred gradom, so imeli graščaki baš veliko pojedino...

Zgodba o roparskih hajdukih

Hajduki so radi ropali ob rečki cesti, posebno ob sejmskih dneh. Tako je znana zgodba, ki jo je doživel neki furman Ivanič...

Zgodba o prihodu francoskih vojakov

Leta 1809. so Francozi zasedli slovenske pokrajine in prišli tudi v Belo krajino. Ustno izročilo pravi, da je prispelo v Belčji vrh 6 Francozov...

Zgodba o Belčanih, ki so klali kujo

Nekoč so tlačani z Belčega vrha zaspali tlako. Ko jih je graščak vprašal, zakaj so tako pozni, se je eden izmed kmetov hitro izmislil zgodbo...

Zgodba o mrtvi Nerajčanki, ki hodi pol metra nad tlemi

Bilo je usredpoldana, i moja mama je šla v Nerajec, ki se je tam učila za šiviljo. I po sred ceste je vidla pokojno nerajsko žensko...

Zgodba o ukletem Miketu Zorenskem

Boldinova punca iz Črešnjevca je bila zaljubljena v Miketa Zorenskega, tako se mu je reklo po domače, on je bil tudi iz Črešnjevca...

Zgodba o ubogem črešnjevskem Krčinu

V lepi, mali vasici Črešnjevec je živel ubogi starček. Rekli so mi Krčin. Ime mu je bilo Ivan. Ljudje so ga imeli radi, ker je bil zelo uslužen...

Zgodba o ukletem zvonu in odtisu vragovega kopita v Pustem Gradcu

V Pustem Gradcu pri Dragatušu so kmetje obesili v zvonik nov zvon. Takoj, ko so delo dovršili, so hoteli poizkusiti, kakšen glas ima zvon.

Zgodba o skrivnem grajskem rovu

Grad Pusti Gradec, ki se v virih prvič omenja leta 1597, je imel vse od izgradnje leta 1641 v lasti tudi dvor v bližnjih Brdarcih...

Zgodba o prav posebnem zidarjevem podpisu na cerkvici v Pustem Gradcu

Cerkev Vseh svetnikov stoji sredi pokopališča v osrednjem delu okljuka, ki ga je izdolbla reka Lahinja...

Sprehajalni podest v Nerajskih lugih

Še do nedavnega neprehodno območje močvirskega sveta v Nerajskih lugih je mogoče od leta 2020 spoznavati tudi preko dvignjenega lesenega sprehajalnega podesta.

Ptičja opazovalnica v Nerajskih lugih

Za nemoteč vpogled v svet ptičev, ki živijo na območju mokrišča Nerajski lugi, je potrebna prav posebna ptičja opazovalnica.