Lahinja izvira v obzidanem izviru Zajm, v času visokih pretokov pa v visokovodnem bruhalniku Glavica v neizraziti zatrepni dolini pod vasema Knežina in Belčji Vrh.
Napaja se s podzemnimi vodami, ki pritekajo izpod nekoliko višjega in zakraselega Velikega Bukovja. Je osrednji belokranjski vodotok.
V izviru Okno prihaja na dan potok Nerajčica, levi pritok Lahinje. Vodno zaledje Nerajčice predstavlja Poljanska gora.
Celotna izvirna kotanja z bregovi vred je gosto poraščena z vodnimi in obvodnimi rastlinami, prisotne so tudi ribe. Na skalni zložbi nad izvirom je niša s kipcem Lurške Marije.
Mlaka je manjše vodno telo močvirnega značaja, nastalo v plitvi glineni depresiji.
Napaja se z meteorno vodo z okoliških obdelovalnih površin, ob daljši odsotnosti deževja pa presuši. Vrbovi in jelševi sestoji s šaši in ločjem ob robu so dom močvirske sklednice, kačjih pastirjev in dvoživk.
Krnica je s kamnito zložbo obdan kraški izvir jugovzhodno od vasi Veliki Nerajec. Po 70 metrih se voda iz plitve struge kot levi pritok izlije v Nerajčico.
Izvir je nekdaj služil kot glavni vir pitne vode za oskrbo bližnje vasi in po pripovedovanju domačinov nikoli ne presahne.
Opomba (februar 2023): dostop do izvira Krnica je onemogočen zaradi padlega drevja med letošnjo zimo. S pripravami na sanacijo smo že začeli. Za nevšečnost se opravičujemo.
S kamnito zložbo obdan izvir pri Mali Lahinji leži le nekaj metrov stran od Lahinje. V preteklosti je služil kot eden redkih virov pitne vode, o čemer priča tudi kamnita polica za odlaganje čebrov.
Danes je izvir z bližnjo okolico življenjski prostor bobra, vidre in ličinkmočerada.
Stepanjec je desni pritok Nerajčice.
Izvira v kratkem, a izrazitem zatrepu, v izviru pa na površje prihaja voda iz bližnje kraške jame Zjot. V strugi Stepanjca na več mestih na površje prihaja toplejša voda.
