Rastlinstvo in živalstvo
Živali

Vodomec (Alcedo atthis)

Vodomec je manjši ptič, ki gnezdi na strmih peščenih bregovih rek in potokov. V breg izkoplje do meter dolg gnezditveni rov, na koncu se nahaja kamrica.

Vidra (Lutra lutra)

Vidra je zver, ki živi samotarsko življenje. Pleni ribe, rake, školjke, dvoživke in druge vodne živali.

Bober (Castor fiber)

Bober je največji evropski glodavec. Ustreza mu bogata obrežna zarast, sicer pa ni izbirčen in poseljuje večje in manjše reke, celo močvirja in jezera.

Je rastlinojeda žival, ki z močnimi sekalci podira drevesa. Hrani se z lubjem, zelišči poganjki in listjem, pa tudi vodnimi rastlinami. Njegovi sekalci ves čas rastejo in se obrabljajo.

V breg si izkoplje rov na koncu katerega je njegov brlog - bobrišče. Vhod je pod vodo, dostopni rov pa se vse bolj dviguje, dokler ne pride čisto na površje, kjer z blatom in vejami zadela odprtino. Na vrh nenehno nanaša nov material, tako da bobrišče vedno raste.

Zlata nežica (Sabanejewia aurata)

Zlata nežnica je majhna riba, ki zraste do 14 cm. Njeno telo je podolgovate kačaste oblike. Ima brke, ki igrajo vlogo tipalnih čutnic.

Podnevi jo bomo težko opazili, saj se skriva v razpokah ali pa je zakopana v peščena ali blatna tla. Najbolj aktivna je ponoči, ko se prehranjuje s talnimi nevretenčarji, planktonom in odmrlimi deli rastlin. Drsti se od aprila do junija na peščenih sipinah.

Platnica (Rutilus virgo)

Rlatnica zraste do 50 cm. Njeno telo je pokrito z večjimi luskami. V času drsti dobi po glavi in telesu drstne bradavice, ki izgledajo kot bodice in izginejo po drstitvi.

Drsti se od aprila do maja, v tem času gre v manjše pritoke. Ikre odloži na vodno rastlinje ali na prod. Hrani se z vodnim rastlinjem, občasno pa tudi z raznimi vodnimi žuželkami in njihovimi ličinkami.

Pohra (Barbus balcanicus)

Pohra ima podolgovat trup in zraste do 40 cm. Zadržuje se pri dnu vodotokov, kjer z dvema paroma brkov tipa za ličinkami žuželk, rakci in drugimi manjšimi nevretenčarji s katerimi se hrani.

Ima zelo dolgo predrepno plavut, ki skupaj s hrbtno plavutjo ribam dajeta stabilnost. Drsti se od maja do junija, ikre odloži na prodiščih. Za življenje potrebuje čisto vodo z dovolj kisika.

Kapelj - glavač (Cottus gobio)

Kapelj - glavač je manjša riba, ki zraste do 18 cm. Ima sploščeno telo s katerim se lažje upira vodnemu toku in nesorazmerno veliko glavo.

Na škržnih poklopcih ima trnaste izrastke. Drsti se od februarja do maja. Samica prilepi ikre na kamenje ali prodnato dno, samec pa jih čuva do izvalitve zaroda. Hrani se z ličinkami vodnih žuželk, polži, rakci in drugimi talnimi živalmi. Najraje se zadržuje med kamenjem, kjer mu skrivanje olajša varovalna obarvanost. Med skrivališči se premika precej sunkovito.